O mestu Kranj

KRANJ PREŠERNOVO IN UNIVERZITETNO MESTO – METROPOLA GORENJSKE (http://www.kranj.si)

Mestna občina Kranj leži v osrednjem delu Gorenjske – slovenske severozahodne pokrajine ob vznožju Alp. Ima okoli 52.000 prebivalcev na 148 km² ozemlja, samo mesto Kranj pa ima okoli 40.000 prebivalcev.

Mesto Kranj leži na nadmorski višini 385 m. Ima ugodno geografsko lego in od nekdaj predstavlja križiš?e pomembnih prometnih poti, ki vodijo iz severne Evrope proti Jadranu ter iz zahodne v vzhodno Evropo. Ima dobro prometno povezavo, tu se stekajo ceste z mejnih prehodov Jezersko, Ljubelj, predor Karavanke, Podkoren in Rateče. Mimo njega poteka evropska avtocesta A2 – E61. Od mednarodnega letališča Brnik je oddaljen 5 km. Skozenj poteka železnica London – Carigrad.

Siva skala, na kateri stoluje starodavni Kranj, je dala prostor za bivališče ljudem že v prazgodovini, od kamene dobe naprej je bila tu neprekinjeno naselbina. Že v rimskih časih je bila naselbina močno utrjena in je imela pod imenom Carnium mestni značaj. Carnium je bil središče province Carniole, kasnejše samostojne slovenske kneževine v 8. stoletju. Domneva se, da je bil Kranj tedaj sedež mogočnega slovenskega kneza Vojnomira. Kasneje je bil sedež Kranjske marke s svojim mejnim grofom, iz katere je nastala Kranjska, ki je bila od leta 1364 naprej vojvodina.

Arheološka izkopavanja zadnjih 100 let, zlasti pa zadnjih nekaj 10 let, so o Kranju odkrila veliko novega, predvsem so ovrgla teorije, da je bil Kranj lesena naselbina, saj so se našle mogočne zidane utrdbe od 1. stoletja dalje. Kranj je v preteklosti doživel najmanj tri vrhunce. Prvega v 8. in 7. stoletju pred n. št., drugega do konca 1. stoletja za časa cesarja Avgusta, ko je bil Carnium izhodišče za rimska osvajanja onstran Alp in tretjega od 5. do 7. stoletja, ko so druga pomembna mesta v Sloveniji (Emona, Poetovia, …) že izginila in ko je bil tedaj Kranj edino obzidano mesto v Sloveniji. Tedaj je bila zlata doba Kranja-Karnija.

Med pomembnejše najdbe je šteti žensko nošo z bogatim nakitom alemanskega plemstva na Lajhu (l.2004) in predmete ter utrdbe na Knedlnovem vrtu, v Lovskem dvorcu in na grajskem dvorišču. Tam so bile najdene pomembne najdbe selečih se nomadskih ljudstev, ki so sicer malo gradila , njihovi predmeti pa so bili doslej najve?krat najdeni le kot grobni dodatki, v Kranju pa so bili najdeni v stavbi. Taki predmeti so kopje – ango (doslej razen dveh vsi najdeni v grobovih), dva lamelna oklepa (doslej najdenih kot celota pet, od tega dva v Kranju). Take najdbe, ki so pomembnejše od rimskih, nakazujejo, da je bil v Kranju tedaj poveljnik najmanj v sedanjem rangu generala. Pisno je sicer poznan vdor Frankov v JV Evropo, te najdbe pa ga materialno potrjujejo. Na grajskem kompleksu so bile najdene freske, fibule, novci, uporabna in okrasna steklenina, lon?evina in železnina, utrjene trdnjavske stavbe in niz mestnih obzidij najmanj od 1. stoletja naprej, poleg tega pa še steklarske, lončarske in metalurške peči (z orodji, kalupi, žlindro in ostanki izdelkov), kar dokazuje, da je bil Kranj od nekdaj ne le utrdbena, upravna in naselbinska mestna postojanka, temveč tudi proizvodno središče za kvalitetne izdelke.

Po rimski zasedbi so se staroselci precej romanizirali. Kasneje so preko Kranja potovala razna slovanska, aziatska in germanska ljudstva: Huni, Slovani, Obri-Avari, Alemani, V. Goti, Franki, Gepidi, Langobardi, Madžari in stari Slovenci. Dr. Perkova celo trdi, da je Kranj zibelka Slovenstva. Ime mesta se je spreminjalo: Carnium (rimsko po starem ljudstvu Karni), Creina ali Chreina (po starem slovenskem izrazu krajina), Crain, Creinaburg, Chrenenburch, Chrainburch, Chreinburch, Crainburg, Chranchperg?, Krainberg?, Krainburg, Krajn ali Kran (ljudsko) in Kranj.

V srednjem veku se je Kranj razvil v pomembno trgovsko središče. Leta 2006 je bilo 750 let od prve znane pisne omembe o mestnem statusu. Razvoj fužinarstva na Gorenjskem in Koroškem v 16. stoletju je vplival na njegovo gospodarsko rast, saj sta trgovina in promet zelo oživela. V prvi polovici 19. stoletja so se pojavile prve manufakture, konec 19. stoletja pa industrija. Tako se je Kranj začel oblikovati v gospodarsko, trgovsko, kulturno, upravno, izobraževalno in cerkveno središče gorenjske regije, kar je še danes.

Kranj je univerzitetno mesto s Fakulteto za organizacijske vede. V občini je 8 osnovnih šol. Mesto Kranj se imenuje tudi Prešernovo mesto, saj je tu živel, ustvarjal in našel svoj mir največji slovenski pesnik dr. France Prešeren (1800 – 1849). Mesto ima svoje gledališče, muzej, knjižnico, regionalno gorenjsko televizijo in dve radijski postaji. V Kranju je eden najlepših olimpijskih bazenov srednji Evropi. Razvita športna dejavnost in športni objekti v Kranju so omogočili že marsikateremu športniku, da je dosegel odlične uspehe v državnem in svetovnem merilu.

Kranjsko gospodarstvo z vedno višjo kakovostjo svojih izdelkov in storitev uspešno tekmuje na svetovnem trgu. Kranj kljub napakam ohranja svojo več kot 500-letno sejemsko tradicijo. Razvita je predvsem gumarska, elektronska, kovinska, ?evljarska in tekstilna industrija. Vse pomembnejše postajajo srednja in mala podjetja ter obrtništvo. V Kranju živijo pridni in vztrajni ljudje, zato se Kranj ponaša s svetovno uspešnimi podjetji.

Lepo in turistično zanimivo je staro mestno jedro zaradi številnih arheoloških in drugih spomenikov, med katerimi so poleg že omenjenih najpomembnejši: Plečnikove arkade z vodnjakom, Mestna hiša, baročno župnišče, Pavšlarjeva in Mitničarska hiša ter grad Kislkamen (kasneje Khislstein) z muzejem. V vseh teh stavbah in kranjskih cerkvah je množica izrednih slikarskih in rokopisnih stvaritev, poleg tega je v mestni hiši galerija kipov in plastik slovenskega kiparja Dolinarja, ki je tudi živel v Kranju. Kranj ima tudi več galerij, kjer razstavljajo kranjski in tuji umetniki. Na obrobju starega mestnega jedra je na starem mestnem pokopališču urejen čudovit park, imenovan Prešernov gaj s spomenikom slovenskima pesnikoma dr. Francetu Prešernu in Simonu Jenku, s spomenikom izumitelju fotografije na steklo Janezu Puharju ter prvim protifašističnim spomenikom na svetu iz leta 1930. Spomenik gotske kulture je župnijska cerkev sv. Kancijana in tovarišev, ki je ena prvih slovenskih meščanskih cerkva. Mestno jedro krasijo tudi Reženvenska in cerkev sv. Sebastijana in Roka na Pungertu, mestno obzidje in trdnjava Škrlovec pa ponujata prijetno sprehajališče. Na Glavnem trgu stoji kranjski mestni vodnjak, katerega vrh krasi pozlačena krogla z orlom kot simbolom mesta Kranj. Od srednjega veka naprej je mesto zgrajeno v tipični piramidalni obliki, ki jo poudarjajo kranjski cerkveni zvoniki, temeljno stranico pa tvorijo mestno obzidje z obrambnimi stolpi. Kljub nekaterim nesmiselnim rušenjem in neprimerno novejšo arhitekturo v moderni dobi, je Kranj eno redkih mest v Sloveniji, ki je osnovno mestno silhueto zadržal.

Turistično zanimivo sta tudi kranjsko primestje in podeželje, ki nudita številne možnosti za izlete in pohodništvo. V neposredni bližini mesta sta dve znani izletniški točki, Sv. Jošt ter Šmarjetna gora s hotelom Bellevue in obnovljeno cerkvico sv. Marjete. Z vrha vzpetin se obiskovalcem nudi prečudovit razgled tako na Kranj z okolico, kot tudi na celotno gorenjsko ravan od Jesenic do Ljubljane.

Za naravni spomenik sta bila že pred leti proglašena območje Bobovka pri Kranju (najdišče mamuta) in kanjon reke Kokre, ki s svojimi lepotami vedno znova privabljata obiskovalce.

Eden od najdragocenejših protokolarnih objektov v Sloveniji je grad Brdo s hotelom Kokra, čudovitim parkom in športnimi površinami, kjer se dopolnjujeta zgodovinsko izročilo in današnji čas. Tu je sedež Rotary Cluba Kranj.