Rotary International je organizacija svetovno povezanih poslovnežev in strokovnjakov iz različnih poklicev. Člani Rotary klubov po svetu skrbijo za dobrodelne človekoljubne dejavnosti, v svojih poklicih vzpodbujajo visoka etična načela in merila ter pomagajo širiti dobro voljo ter mir na svetu. Rotarijci načrtujejo in uresničujejo zelo različne humanitarne, izobraževalne in kulturne programe, ki bogatijo življenje ljudi v njihovi ožji sredini in tudi v svetovni skupnosti.
Fundacija Rotary vsako leto zbere približno 90 milijonov USD in jih nameni za mednarodne štipendije, kulturne izmenjave ter večje in manjše humanitarne projekte, ki izboljšujejo kakovost življenja milijonom ljudi. Rotary je vsestransko spoštovan kot najve?ja zasebna dobrodelna organizacija za mednarodne izobraževalne štipendije.
Rotarijci se redno sestajajo tedensko, gojijo prijateljstvo in se pogovarjajo o svojih načrtih, lokalnega in globalnega pomena. Članstvo odseva širok prerez poklicev v okolišu, kjer klub deluje.
- Rotarijski slogani
Prvi slogan, ki najbolje ozna?uje filozofijo Rotary Internationala, je iz leta 1911:
"" ("He Profits Most Who Serves Best").
Malo kasneje so sprejeli:
"" ("Service, Not Self").
Leta 1950 so za uradna rotarijska slogana proglasili "He Profits Most Who Serves Most" in "Service Above Self". Od leta 1989 je rotarijski glavni slogan "Service Above Self” (), saj najbolje ponazarja filozofijo nesebičnega prostovoljnega nudenja pomoči.
Prvi Rotary klub je nastal v Združenih državah Amerike na pobudo odvetnika, poslovneža, popotnika in vizionarja Paula Harrisa. Želel je ustanoviti klub, ki bi vzpodbujal prijateljstvo med poslovneži. Porodila se mu je zamisel, da bi med prominentnimi osebnostmi v velemestu Chicagu ustvaril duh prijateljstva in naklonjenosti, ki ga je poznal v podeželskih krajih, kjer je tudi sam odraščal. 23. februarja 1905 je sklical tri prijatelje. Razpravljali so o njegovi zamisli, da bi se poslovneži redno srečevali, krepili tovarištvo ter širili krog poslovnih in poklicnih znanstev. Po razpravi tega dne so se odlo?ili, da ustanovijo moški klub, kjer se bodo člani redno tedensko srečevali. Članstvo je bilo omejeno na enega predstavnika vsakega poklica in poslovnega podro?ja. Omenjeni poslovneži so s svojimi srečanji nadaljevali, vsakokrat so se zbrali pri drugem članu. Odtod tudi ime Rotary. To menjavanje mest srečanja kot sestavni del ustanoviteljeve prvotne zamisli, je imelo namen, da bi se člani različnih poklicev in dejavnosti med seboj bolje spoznali. Tako bi posli med njimi lažje stekli. Po vključitvi petega člana se je skupina formalno organizirala in se poimenovala the Rotary Club of Chicago.
Postopno so pridobivali nove člane. Kmalu potem, ko so izbrali ime kluba, je eden od članov istega leta 1905 predlagal prvi znak Rotary-ja. To je bilo navadno kolo vprežnega voza (v gibanju, z oblakom prahu). Predstavljalo je civiliziranost in gibanje. Konec leta 1905 je ta prvi klub štel že 30 članov. Drugi Rotary Club so ustanovili leta 1908 v San Franciscu v Ka-liforniji. V Kanadi so prvi klub ustanovili leta 1910. Takrat je Rotary postal mednarodna organizacija in leta 1922 so sprejeli ime Rotary International. Rotary šteje danes okrog 1,3 milijona ?lanov v ve? kot 30.000 klubih pri skoraj vseh narodih sveta.
* Prvi rotarijski klub v "neangleško govore?i" državi so ustanovili v Havani (Kuba).
* Prvi rotarijski klub v Sloveniji je bil ustanovljen v Mariboru 15.11.1930.
Leta 1929 se je organizacija Rotary odločila za skupni ekskluzivni znak, nekakšne emblem vseh Rotarijcev.
To je še danes zobnik s 24 zobci in šestimi špicami (klini) v temnomodri (royal blue) in zlati barvi. Kasneje so dodali še utor za zagozdo. Danes kolo predstavlja poleg civiliziranosti in gibanja še uporabnost oziroma pripravljenost služiti.
Predsednik Rotary Internationala 1954/55, Herb Taylor, je uvedel tudi tako imenovani preizkus štirih vprašanj. Sporo?ilo tega preizkusa morajo poznati vsi Rotarijci in mu slediti.
Kadar Rotarijec o čem razmišlja, ali naj to naredi ali ne, se mora vselej vprašati:
1. Ali je prav?
2. Ali je pošteno do vseh vpletenih?
3. Ali bo krepilo prijateljstvo in pripravljenost na nesebično delovanje?
Mednje sodi etično ravnanje in obnašanje v poklicnem življenju ter preizkus štirih vprašanj, s katerimi lahko preverjamo, ali delujemo po rotarijskih načelih v poklicu in življenju nasploh.
Združene usluge pomenijo pripravljenost pomagati in podpirati dobrodelne, vzgojne in podobne organizacije, ki služijo dobremu v skupnosti ter sodelovati v dejavnostih določene skupnosti (polis). Ta dejavnost je politična, vendar jo moramo strogo ločevati od strankarske politike. V akcijah mora rotarijec aktivno sodelovati, pri čemer ne sme prejemati plačila.
Sem sodi strpnost do drugih narodnosti in razumevanje med narodi, in sicer: - pomoč in sodelovanje na mednarodnih prireditvah (tudi drugih Rotary klubov), - osebni stiki s pripadniki drugih držav doma in v tujini.
Pri vzgoji mladih so dolžni sodelovati in pomagati vsi člani kluba. V vsakem Rotary klubu je določen član, ki se ukvarja z izključno mladinskimi uslugami. Gre za pomoč mladim, da se aktivno zaposlijo. Vzgoja mladih se nanaša na otroke članov, posebno v univerzitetnih mestih, kjer so rotarijske mladinske skupine. Te skupaj organizirajo kulturne in dobrodelne prireditve. Vzgoja pomeni tudi možnost za vse druge mladostnike, ki želijo negovati miselnost Rotary-ja. V Interactu ali Rotaractu se lahko pod patronatom rotarijca oblikuje majhno skupnost. Pomembno podro?je rotarijskega delovanja je tudi izmenjava mladih v obliki štipendij, študijskih skupin in poletnih mladinskih taborov po svetu.